Moja prva prava obsesija z obutvijo se je začela s parom Air Jordan. Spomnim se, da sem jih prvič videl pri sošolcu v srednji šoli – bele z rdečimi detajli, sveže očiščene, takrat skoraj svetleče pod fluorescentno lučjo telovadnice. Nisem bil ravno športni tip, ampak tiste superge so imele nekaj posebnega. Zdelo se je, da nosijo samozavest.
Ko sem kasneje izvedel, da jih je zasnoval Nike v sodelovanju z Michaelom Jordanom, sem začel razumeti, zakaj so Air Jordan postale tak fenomen. Ne gre samo za športne copate, ampak za simbol kulture, gibanja in celotnega obdobja. V osemdesetih so pomenile upor, slog in drznost. Danes pa so del zgodovine. Še vedno aktualne, čeprav je minilo več kot 30 let.
Ko sem si lahko privoščil svoj prvi par, sem ga kupil z mislijo, da jih bom obul le ob posebnih priložnostih. A seveda se to ni zgodilo. Obul sem jih prvi dan in jih nosil povsod – v službo, na kavo, na sprehod. Bile so udobne, a predvsem – nekaj v njih te naredi bolj samozavestnega. Ljudje te opazijo. Vsak, ki pozna zgodbo Air Jordan, vidi, da jih ne nosiš slučajno.
Zanimivo je, da je moj odnos do teh superg skozi leta postal bolj čustven kot modni. Danes jih ne vidim več samo kot obutev, ampak kot spomin. Spomin na to, kako sem si kot najstnik želel nekaj, kar je bilo zunaj mojega dosega in potem po letih to končno imel. Air Jordan so zame dokaz, da se vsaka želja, čeprav majhna, lahko uresniči s časom in potrpežljivostjo.
Danes jih še vedno kupujem, a ne zaradi trenda. Vsak model ima svojo zgodbo. Od legendarne enke, ki jo je NBA sprva celo prepovedal, do sodobnih različic, ki se prodajajo v sekundah. Air Jordan so postale več kot športna znamka – so del kulture, spomin na otroštvo in simbol samozavesti, ki ne zbledi.